Stranke morajo za štiriletno državno rento prepričati okoli 9.000 volivcev. Foto: BoBo
Stranke morajo za štiriletno državno rento prepričati okoli 9.000 volivcev. Foto: BoBo
Denar
Političnim strankam je iz državnega proračuna letno razdeljeno 2,5 milijona sredstev. Foto: Reuters

Omembe vredni projekti so bili naše nasprotovanje prodaji (infrastrukturnega dela) Telekoma, boj za ohranjanje nevtralnega interneta, nasprotovanje vladnemu zakonu o 2. tiru zaradi netransparentnosti porabe financ, preprečitev katastrofe v obliki državnega informacijskega oblaka, kampanja proti povečanju pooblastil redarjem in policistom, nasprotovanje sprejemu prostotrgovinskega sporazuma CETA, legalizacija in regulacija konoplje ter ne nazadnje kampanja za družinski zakonik ob referendumu o njem.

Samo Petančič o projektih Piratov, ki so jih financirali iz državnega denarja.

Sredstev bi lahko bilo več, a se moramo znajti in dana sredstva izkoristiti premišljeno po vzoru programa Dobrega gospodarja. V SLS-u delovanje stranke financiramo še s članarinami in sredstvi iz občinskih svetov.

SLS o sredstvih, ki jih stranke dobijo iz proračuna.

Če bo državna volilna komisija (DVK) potrdila vse kandidatne liste, se bo na letošnjih volitvah spoprijelo kar 25 političnih strank (nekatere bodo nastopale le v nekaterih volilnih enotah). Glede na izide preteklih volitev in trenutne meritve javnega mnenja, bodo le redke med njimi presegle parlamentarni prag, ki je nastavljen na štiri odstotke. Toda manjše, manj popularne stranke se bodo trudile, da bi na volitvah dosegle vsaj odstotek glasov. S tem bodo deležne spodobnega državnega financiranja do prihodnjih volitev, ki jim omogoča ne samo preživetje, temveč lahko tudi kakšnega funkcionarja redno zaposlijo ter prihranijo nekaj denarja za naslednje volilne kampanje.

Država je strankam, ki so dosegle vsaj odstotek glasov na državnozborskih volitvah, širše razprla proračunsko malho v času vlade Alenke Bratušek, ko je bil notranji minister Gregor Virant. Skupaj s tedanjim predsednikom protikorupcijske komisije in sedanjim pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem sta novelirala zakona o političnih strankah ter o volilni in referendumski kampanji.

Ključne spremembe so bile popolna prepoved donacij strankam od pravnih oseb, omejevanje posojil na banke in hranilnice, donacije pa bi potekale prek transakcijskih računov, z izjemo do višine 50 evrov. To donacijo lahko politična stranka od fizičnih oseb vzame v gotovini, vendar mora donatorja zavesti z imenom, priimkom in EMŠEM.

Stranke dobijo 2,5 milijona davkoplačevalskega denarja
Na drugi strani pa se je spremenilo financiranje strank iz javnega denarja, ki letno znaša 2,5 milijona evrov in ga deli državni zbor. 25 odstotkov sredstev iz tega se dodeli strankam, ki so na volitvah dosegle najmanj odstotek podpore, 75 odstotkov pa sorazmerno s številom glasov volivcev. Pred tem se je strankam razdelilo zgolj 10 odstotkov sredstev, preostanek pa glede na volilne izide. Državnozborske volitve se sicer finančno okrepijo tudi iz sredstev za dodatno strokovno pomoč. Če so uspešne tudi na lokalni ravni, pa tudi iz občinskih proračunov.

Stranke z najmanj odstotkom volilnih glasov so tako obilneje financirane od volitev leta 2014. Med volilnim pragom in odstotkom glasov so na zadnjih volitvah obtičale le štiri stranke, in sicer Piratska stranka, Jankovičeva Pozitivna Slovenija, Jelinčičev SNS in SLS. Davkoplačevalci so vsaki izmed omenjenih strank iz proračuna letno namenili med slabimi 7000 (Pirati) evri in dobrimi 11 tisočaki mesečno (SLS). Kar na letni ravni znaša med 83.729 in 134.532 evri.

Strankarski izbor na letošnjih volitvah je izjemno pester, saj se jih bo za glasove volivcev, če bodo potrjene kandidatne liste, bojevalo kar 25. Toliko jih je bilo le še na prvih državnozborskih volitvah. Za odstotek glasov, če bo udeležba podobna zadnjim volitvam, pa bo treba prepričati nekaj manj kot 9.000 volivcev (na zadnjih volitvah 8.742). Kandidatov je kar nekaj. Omenjenim proračunskim sredstvom pa se je že odpovedala Pozitivna Slovenija, saj ni vložila kandidatne liste.

Kako so stranke porabile denar?
Na naše poizvedovanje, kako so PS, SLS, Pirati in SNS porabili proračunski denar, smo dobili odgovore le od Piratov. "Sredstva, ki nam jih namenja država, zadostujejo za minimalno delovanje stranke. Upoštevati je treba dejstvo, da je zakonodaja izredno stroga. Načini financiranja, ki so dovoljeni, majhnim strankam ne omogočajo učinkovitega zbiranja sredstev od svojih podpornikov v kakršnem koli relevantnem obsegu. Velike stranke pa luknje v Zakonu o političnih strankah zlahka izkoristijo in denar kljub temu dobijo. Mednarodno Piratsko gibanje je bilo zgrajeno na prodaji majic s Piratskim logotipom. Nam je tako početje z zdajšnjim zakonom prepovedano," je za MMC pojasnil Samo Petančič iz Piratske stranke.

Kot pravi, gre glavnina prejetih državnih sredstev za plače operativne profesionalne ekipe, ki ni sestavljena iz članov, razen predsednika in sekretarja. "Pirati imamo v zadnjem času več (5) zaposlenih, ki imajo vsi enako izhodiščno neto plačo 790,00 EUR. Več ljudi smo zaposlili, ker smo (bili) zelo aktivni pri več projektih in seveda ker prihaja predvolilno obdobje," pojasnjuje in dodaja, da so redni obratovalni stroški stranke v povprečju 637 evrov na mesec, od tega slabih tristo evrov za pisarniške prostore, preostalo pa za strošek elektrike, spleta, računovodstva, strežnikov in podobno.

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič pa je pred časom za Večer pojasnil, da je proračunski denar "absolutno" pomagal preživeti SNS. "V bistvu dobimo malo denarja. Financirati moramo odbore, enega zaposlenega, moramo plačati najemnine, telefon, potne stroške in ostale stvari," je naštel Jelinčič.

SLS-u je na zadnjih volitvah sicer zmanjkala le peščica glasov, da se ni uvrstil v DZ (dobil je 3,95 odstotka). Vendar kljub temu uradno ni zunajparlamentarna stranka, saj ima evropskega poslanca Franca Bogoviča. Poleg tega je izdatno financirana tudi iz občinskih proračunov, saj velja za eno izmed največjih slovenskih političnih strank na lokalni ravni, saj ima več kot 400 svetnikov v občinskih svetih po Sloveniji.

"Slovenska ljudska stranka (SLS) sredstva porablja v skladu z letnim planom in glavnino zneska, ki ga prejmemo iz državnega proračuna, namenimo za plače, najemnine in druge pisarniške stroške. Poleg rednega zagotavljanja delovanja stranke se sredstva porabljajo še za različna politična delovanja, kot so srečanja po Sloveniji, konference, javne tribune in okrogle mize, ki so odprte za javnost. Proračunska sredstva pa niso edini vir financiranja, saj stranka dobiva sredstva za svoje delovanje tudi iz naslova članarin. V zadnjem obdobju je stranka zelo racionalizirala svoje poslovanje in to, da je dober gospodar, potrjuje tudi zadnje pozitivno mnenje Računskega sodišča. Sicer je SLS v tem volilnem letu pripravljen tako na državnozborske kot lokalne volitve in ne bo imel potrebe po najemanju posojil," so za MMC pojasnili v SLS-u, kjer imajo v stranki 3 zaposlene.

Omembe vredni projekti so bili naše nasprotovanje prodaji (infrastrukturnega dela) Telekoma, boj za ohranjanje nevtralnega interneta, nasprotovanje vladnemu zakonu o 2. tiru zaradi netransparentnosti porabe financ, preprečitev katastrofe v obliki državnega informacijskega oblaka, kampanja proti povečanju pooblastil redarjem in policistom, nasprotovanje sprejemu prostotrgovinskega sporazuma CETA, legalizacija in regulacija konoplje ter ne nazadnje kampanja za družinski zakonik ob referendumu o njem.

Samo Petančič o projektih Piratov, ki so jih financirali iz državnega denarja.

Sredstev bi lahko bilo več, a se moramo znajti in dana sredstva izkoristiti premišljeno po vzoru programa Dobrega gospodarja. V SLS-u delovanje stranke financiramo še s članarinami in sredstvi iz občinskih svetov.

SLS o sredstvih, ki jih stranke dobijo iz proračuna.